Citati na temo Podnebne spremembe avtorja Lučka Kajfež Bogataj

»V 20 letih smo v Sloveniji izpuste toplogrednih plinov povečali za skoraj 20 odstotkov.«

»Velik korak smo naredili pri ravnanju z odpadki, po drugi strani pa nam prometni izpusti uhajajo izpod nadzora.«

»To, kar resnično delamo narobe, je, da se ne začenjamo resno prilagajati na bolj vroče podnebje, na vse te naravne ujme, obveščati ljudi, izobraževati in sprejemati ukrepe vnaprej, ne pa potem, ko je že vse poplavljeno ali ko udari suša. Tu dejansko grešimo sebi v škodo.«

»Že v tem letu in tudi v prihodnjih letih se bodo po eni strani pojavljali ekstremi vročinski valovi, celo prej, kot smo vajeni. To se nam lahko zgodi že junija, ko ljudje sploh še nismo aklimatizirani. To res močno vpliva na naše zdravje.«

»Toplogrednih plinov je v ozračju že toliko, da bi se podnebne spremembe čutile še stoletja, tudi če človek ta hip sploh ne bi nič vplival na podnebje.«

»Starejši se o podnebnih spremembah niso učili v šoli, na družbenih omrežjih bodo našli resnice, polresnice in tudi laži.«

»Podnebni zakon je bil pripravljen že deset let, ampak iz različnih razlogov se ga vedno odloži za pozneje.«

»Vsi vemo, da je jesti manj mesa ali pa se več gibati najcenejša preventiva pred boleznimi.«

»Pri nas je to nekako del vseh sektorjev po malem. Nimamo nekega programa in ukrepamo šele po naravni nesreči.«

»Že 30 let se točno ve, da je opustitev fosilnih goriv edina rešitev podnebne krize.«

»Kam se umakniti, kako reagirati ob poplavi, kako reagirati ob močnem neurju, to se mi zdi minimalen strošek, minimalen napor, če rešimo vsaj eno življenje.«

»Voda je od vseh, potrebuje jo turizem, potrebuje jo kmetijstvo, zdravstvo, potrebujemo jo mi potrošniki. Dogovor, kako deliti takšne stvari, niti približno še ni narejen.«

»Lobisti fosilnega posla so bili uspešnejši kot civilna družba«

»Voditelji držav so se v zadnjih letih obnašali, kot da niso s tega planeta«

»Z drugih vidikov pogajanj, kot je recimo zagotovitev finančne pomoči državam v razvoju, ki so manj krive za podnebne spremembe, ki bi jim jo morale zagotoviti bolj razvite države, tukaj pa je bil dosežen napredek«

»Seveda pri metanu je lažje, tukaj gre za boljše upravljanje z odpadi, živinorejo, riževimi polji itd. To se da veliko lažje, kot pa opustiti premog in nafto«

»To je vzorčen primer, kako bi morale vse države reagirati, ker tukaj brez sodelovanja vseh ne bomo prišli daleč«

»Pariz je bil uspešen, pa se potem šest let ni zgodilo nič. Kjoto je bila uspešna konferenca, pa smo videli, da države kasneje niso uresničile svojih zavez«

»Pri podnebnih pogajanjih ne gre le za dimnike in izpušne cevi, ampak za diplomatske spretnosti.«

»Vsako leto je objavljenih na tisoče člankov, poročil, ekspertiz in nihče ne more vsega tega prebrati.«

»To poročilo prvič ugotavlja, da so te spremembe povsod. Torej ni prizadeta samo Evropa ali nekateri deli sveta. Ni več koščka sveta, ki se ne bi spremenil.«

»Če v naslednjih desetih letih ne začnemo delati korakov, je potem skoraj zamujeno.«

»Optimizem tukaj je, da se. Ni zamujeno, čeprav bi rekla, da je treba resnično začeti takoj.«

»Mene s stališča znanosti najbolj skrbi to zadnje, da se nam lahko zgodijo neke točke preloma, ko ne samo da ne bo poti nazaj, ampak bodo spremembe hitre in nepovratne.«

»Smo obsojeni na podnebne spremembe in moramo z njimi živeti.«

»Konsenz, če temu lahko tako rečemo, je praktično popoln. Mi se namreč ne usedemo za mizo in se pogovarjamo, kaj kdo meni. Imamo enačbe, modele in meritve. Vzbujanje vtisa, da se moramo o nečem dogovoriti, je samo eden od načinov, kako spodbujati podnebni skepticizem.«

»Zadnjo ledeno dobo smo imeli pred 15.000 leti, in če človeka ne bi bilo, bi se nam naslednja zgodila čez približno 40.000 let. Toda to so časovne skale 10.000 in več let, mi pa danes govorimo o podnebnih spremembah v skali 100–200 let. To sta dve različni zgodbi.«

»Kennedy sporočila ni doživel, ga je pa zato Lyndon Johnson leta 1964. Prva opozorila so bila zelo groba in približna. Od leta 1992 dalje pa imajo politiki na mizi številke, ki se danes, 30 let pozneje, uresničujejo.«

»V 1,5 stopinje toplejšem svetu bi še lahko ohranili kakovost življenja ljudi in rešili večino ekosistemov, ne vseh.«

»Kar bi si želeli, je odpravljanje vzrokov, da sploh ne zagori. Če imamo na eni strani Teš, Nek, hidroenergijo in nove gradnje in na drugi strani varčevanje z energijo, je seveda najboljši vložek denarja v učinkovito rabo energije.«